PORTUGALSKA: LIZBONA
Še pred dobrim letom sploh vedela
nisem za kraj Algarve. Potem pa ena dobra reklama, zdrava slovenska
radovednost, stric google in odločitev je padla. Naša destinacija 2013 bo
Portugalska, no vsaj del nje.
Sledila je rezervacija letalskih
kart. Vedela sva, da bomo šli junija ali septembra, na koncu pa je zmagala cena
letalskih vozovnic, ki je junija bila za pet oseb nekje 500 € (no v bistvu za
štiri, Žiga se še ni štel). Tako smo imeli letalske karte že septembra 2012…
Sledile so rezervacije hotela v Lizboni, ranča v Alenteju in apartmaja v
Portimau (Algarve). Potovanje sva razdelila na 13 dni; 2 dni Lizbone, 2 dni
podeželja, 8 dni uživancije na obalah Algarveja in ena noč blizu letališča
Lizbone v Setubalu.
Počasi so minevali meseci in podatki
o našem potovanju so se kupčkali s pomočjo raznih spletnih strani(Trip advisor,
My destination…)
Dan D, 19. junij je bil tu. Pot do letališča v
Benetkah je trajala približno štiri ure z enim postankom malice in kavico za
mamico. Avto smo pustili na parkirišču malo stran od letališča, ki poskrbi tudi za transfer do
letališča in iz njega do avta.
Sledil je check-in, predaja
prtljage in čakanje letala, otroka sta uživala ob gledanju vzletov letal in raziskovanju samega letališča, mi pa
smo »veselo« za njimi letali. Sledilo je vkrcanje. Takrat pa novica, da bo letalo imelo zamudo,
saj ima neko drugo letalo zasilni pristanek. Tako se je naš let zavlekel za dve
uri. Žiga je odspal svoj popoldanski spanec, potniki na letalu s zasilnim
pristankom so varno pristali, mi pa vzleteli. Let je bil dokaj miren, no včasih
je kdo postal malo tečen, ampak že ob manjših turbulencah sta lepo mirno
obsedela. Tako smo se bolj kot ne mirno pripeljali do našega trenutnega cilja,
Lizbone!
LIZBONA
Ni nas ravno pričakalo sončno in
toplo vreme, vendar pa nas za začetek to ni niti motilo. Iz letališča smo se
takoj napotili na podzemno železnico, ki nas je popeljala do našega hotela. Ker
je bila pozna ura smo si lahko le malce ogledali okolico ter poiskati nekaj za
pod zob. Jaz in otroka smo se odpravili spat, Miha in Klemen pa ogledat stadion
Benfica.
Lizbona 1. dan
S polnimi trebuščki smo se
odpravili na metro s ciljno postajo zelene linije Cais do Sodre. Naš cilj je
bil ogled okrožja Belem, do katerega pa smo morali še malo na tramvaj. Ko smo že pri
tem en zanimiv podatek: Lizbona je razdeljena na 6. okrožij Belem, Baixa, Bairro Alto
& Chiado, Alfama, Uptown,
Parque das
Nações.
Kdo bi si mislil, da je vožnja z metrojem
tako zanimiva, vendar za Slovenca, ki se mora voziti na vse relacije z avtom,
avtobusom ali » ultra hitrimi« vlaki, predstavlja metro pravo osvežitev. Seveda
pa se pešačenju ne gre izognit. Tako smo se znašli pred:
Spomenikom
odkritij zgrajen leta
1960 za slavljenje 500 obletnice smrti princa Henryja Navigatorja, ki je
sponzoriral mnoge portugalske raziskovalce v 16. stoletju. Ob strani spomenika se nahajajo kipi vseh velikih portugalskih
raziskovalcev, kot so Vasco de gama in Magellan. Pred njim na tleh pa je
izrisan zemljevid, ki prikazuje portugalski imperij zgrajen po svetu.
Le pogled vstran pa se nahaja.
Belem Tower ali Lizbonska ikona zgrajena v dobi odkritij leta 1515 kot obzidje za
varovanje vhoda v Lizbonsko pristanišče. Stolp Belem je bila začetna točka
mnogih potovanj in tudi zadnji pogled na domovino z morja. Je spomenik, ki
pogosto služi kot simbol države. Tudi Unesco ga je uvrstil kot spomenik
svetovne dediščine.
Ogled stolpa ni brezplačen, vsaj za nas odrasle, se ga pa kljub
temu splača ogledat .Zgrajen je iz več nadstropij, zato vozička ne predlagam. Stopnišče
je ozko, zato je na vsakem nadstropju smerokaz, ki tako z vidnim in slišnim
signalom opozarja, kdo ima prednost, tisti za gor ali tisti za dol. Na vrhu se
odpira čudovit razgled na okolico.
Od tu nas je pot popeljala proti:
JERONIMOS MONASTERY ali Jeronimov samostanu, ki je najbolj impresiven simbol portugalskega bogastva in moči v dobi odkrivanja, zgrajen
leta 1502. V njem je Vasco de Gama s svojo posadko prebil zadnjo noč pred
odhodom proti Indijo v molitvi. Spada
tudi pod Unescovo zaščito.
Ker pa je to potovanje
z otroki in otrokom niso zanimivi spomeniki, smo naše popoldne prebili v Oceaniumu
v katerem se nahaja 25.000 različnih vrst ptičev, rib, morskih
ptičev in sesalcev. Je edini akvarij v katerem se v enem bazenu nahajajo
različni ekosistemi. Ekosistemi so pregrajeni s steklenimi zidovi, kar daje
občutek, da se vse živali nahajajo v istem prostoru. Poznan je predvsem po ene
posebnosti, ribi po imenu Sunfish. V času našega obiska so imeli še razstavo
želv, zato smo si ogledal še to, je pa Oceanium narejen tako, da so ponekod tla
narejena tako, da imaš praktično občutek kot da hodiš po ribah, saj plavajo pod
tvojimi nogami, v bistvu pa se vrtiš v krogu, saj je zgrajen iz več nivojev. In
če Tjašo vprašate je to vrhunec potovanja, ona se še danes spomni le morskega
psa. Tu smo preživeli res čudovito popoldne.
Da pa ne bi dan končali kar tako, smo skočili še na
gondolo, ki nam je ponudila čudovit
razgled na nekoč najdaljši most v Evropi ki pa še danes spada med najdaljše na
svetu. Vasco de Gama bridge je dolg kar 17km.
Dan je bil dolg in naporen, a smo želeli videti še eno najbolj
pomembnih točk v Lizboni, zato smo šli malo počivat na metro, ter se odpeljali
v okrožje Alfama v katerem se nahaja:
CASTLE OF ST. GEORGE ali ključ Lizbonine duše
Grad St George je simbol Lizbone, ki je viden iz vseh točk
mesta in je ena glavnih turističnih atrakcij Lizbone. Obstaja legenda o portugalskem prvem vitezu
Martimu Monizu, ki je žrtvoval svoje
življenje, tako da je z lastnim telesom zadrževal vrata skozi katera so hoteli
vstopiti kristjani, da bi zavzeli MAVRSKI GRAD. Kristjani so ga žal kljub temu
zavzeli s katerega so obranili Lizbono pred napadi vse do 12. st. Čudovita razgledna
točka na mesto in čudovit zaključek dneva.
2. dan Lizbona, Evora
in pot v Alentejo
Naš dan se je začel s pakiranjem
stvari nazaj v ruzake, ker pa smo imeli še nekaj časa, smo skočili nazaj proti
metroju in Alfama okrožju. Žal smo prejšnji dan bili malo pozni v tem območju,
zato si nismo mogli ogledat trgovine specializirane z ribjimi konzervami, kar je tudi ena posebnost Lizbone. Z Mihatom
sva si dala malo duška in nakupila par konzervic, seveda tudi za naše
prijatelje, privoščili pa smo si še kosilo, ter manjši nakup spominkov.
Po povratku v hotel smo se z našo
prtljago odpravili nazaj na letališče, kjer smo imel rezerviran rent-a-car.
Malo v šali malo zares, naju je bilo strah, da prtljage ne bomo spravili v
kakšen majhen avto, a sva imela srečo in smo dobili Fiata punta, ki nas je
stisnil vse noter.
Tako se je naša pot proti
podeželju Alentejo začela.
Vožnja čez 17 km most Vasco de Gama in
narava, ki se je spreminjala iz km v km, ko smo se oddaljevali od mesta ter
bližali pokrajini, je dala naši poti dodaten žar, to pa seveda, dejstvo da se
najboljše šele začenja. A o tem v 2. delu naše zgodbe….
Ni komentarjev:
Objavite komentar