POTOPIS PORTUGALSKA 2013 : PRVI DEL=>LIZBONA

PORTUGALSKA: LIZBONA

Še pred dobrim letom sploh vedela nisem za kraj Algarve. Potem pa ena dobra reklama, zdrava slovenska radovednost, stric google in odločitev je padla. Naša destinacija 2013 bo Portugalska, no vsaj del nje.

Sledila je rezervacija letalskih kart. Vedela sva, da bomo šli junija ali septembra, na koncu pa je zmagala cena letalskih vozovnic, ki je junija bila za pet oseb nekje 500 € (no v bistvu za štiri, Žiga se še ni štel). Tako smo imeli letalske karte že septembra 2012… Sledile so rezervacije hotela v Lizboni, ranča v Alenteju in apartmaja v Portimau (Algarve). Potovanje sva razdelila na 13 dni; 2 dni Lizbone, 2 dni podeželja, 8 dni uživancije na obalah Algarveja in ena noč blizu letališča Lizbone v Setubalu.

Počasi so minevali meseci in podatki o našem potovanju so se kupčkali s pomočjo raznih spletnih strani(Trip advisor, My destination…)

Dan D,  19. junij je bil tu. Pot do letališča v Benetkah je trajala približno štiri ure z enim postankom malice in kavico za mamico. Avto smo pustili na parkirišču malo stran od  letališča, ki poskrbi tudi za transfer do letališča in iz njega do avta.

 Sledil je check-in, predaja prtljage in čakanje letala, otroka sta uživala ob gledanju vzletov  letal in raziskovanju samega letališča, mi pa smo »veselo« za njimi letali. Sledilo je vkrcanje.  Takrat pa novica, da bo letalo imelo zamudo, saj ima neko drugo letalo zasilni pristanek. Tako se je naš let zavlekel za dve uri. Žiga je odspal svoj popoldanski spanec, potniki na letalu s zasilnim pristankom so varno pristali, mi pa vzleteli. Let je bil dokaj miren, no včasih je kdo postal malo tečen, ampak že ob manjših turbulencah sta lepo mirno obsedela. Tako smo se bolj kot ne mirno pripeljali do našega trenutnega cilja, Lizbone!

LIZBONA

Ni nas ravno pričakalo sončno in toplo vreme, vendar pa nas za začetek to ni niti motilo. Iz letališča smo se takoj napotili na podzemno železnico, ki nas je popeljala do našega hotela. Ker je bila pozna ura smo si lahko le malce ogledali okolico ter poiskati nekaj za pod zob. Jaz in otroka smo se odpravili spat, Miha in Klemen pa ogledat stadion Benfica. 

Lizbona 1. dan

S polnimi trebuščki smo se odpravili na metro s ciljno postajo zelene linije Cais do Sodre. Naš cilj je bil ogled  okrožja Belem, do katerega pa smo morali še malo na tramvaj. Ko smo že pri tem en zanimiv podatek: Lizbona je razdeljena na 6. okrožij Belem, Baixa, Bairro Alto & Chiado,  Alfama, Uptown, Parque das Nações.

Kdo bi si mislil, da je vožnja z metrojem tako zanimiva, vendar za Slovenca, ki se mora voziti na vse relacije z avtom, avtobusom ali » ultra hitrimi« vlaki, predstavlja metro pravo osvežitev. Seveda pa se pešačenju ne gre izognit. Tako smo se znašli pred:

Spomenikom odkritij zgrajen leta 1960 za slavljenje 500 obletnice smrti princa Henryja Navigatorja, ki je sponzoriral mnoge portugalske raziskovalce v 16. stoletju. Ob strani spomenika  se nahajajo kipi vseh velikih portugalskih raziskovalcev, kot so Vasco de gama in Magellan. Pred njim na tleh pa je izrisan zemljevid, ki prikazuje portugalski imperij zgrajen po svetu.

 

Le pogled vstran pa se nahaja.

Belem Tower ali Lizbonska ikona zgrajena v dobi odkritij leta 1515 kot obzidje za varovanje vhoda v Lizbonsko pristanišče. Stolp Belem je bila začetna točka mnogih potovanj in tudi zadnji pogled na domovino z morja. Je spomenik, ki pogosto služi kot simbol države. Tudi Unesco ga je uvrstil kot spomenik svetovne dediščine.

Ogled stolpa ni brezplačen, vsaj za nas odrasle, se ga pa kljub temu splača ogledat .Zgrajen je iz več nadstropij, zato vozička ne predlagam. Stopnišče je ozko, zato je na vsakem nadstropju smerokaz, ki tako z vidnim in slišnim signalom opozarja, kdo ima prednost, tisti za gor ali tisti za dol. Na vrhu se odpira čudovit razgled na okolico.

Od tu nas je pot popeljala proti:

JERONIMOS MONASTERY ali Jeronimov samostanu, ki je najbolj impresiven simbol portugalskega bogastva in moči v dobi odkrivanja, zgrajen leta 1502. V njem je Vasco de Gama s svojo posadko prebil zadnjo noč pred odhodom proti Indijo v molitvi.  Spada tudi pod  Unescovo zaščito.

Ker pa je to potovanje z otroki in otrokom niso zanimivi spomeniki, smo  naše popoldne prebili v  Oceaniumu v katerem se nahaja 25.000 različnih vrst ptičev, rib, morskih ptičev in sesalcev. Je edini akvarij v katerem se v enem bazenu nahajajo različni ekosistemi. Ekosistemi so pregrajeni s steklenimi zidovi, kar daje občutek, da se vse živali nahajajo v istem prostoru. Poznan je predvsem po ene posebnosti, ribi po imenu Sunfish. V času našega obiska so imeli še razstavo želv, zato smo si ogledal še to, je pa Oceanium narejen tako, da so ponekod tla narejena tako, da imaš praktično občutek kot da hodiš po ribah, saj plavajo pod tvojimi nogami, v bistvu pa se vrtiš v krogu, saj je zgrajen iz več nivojev. In če Tjašo vprašate je to vrhunec potovanja, ona se še danes spomni le morskega psa. Tu smo preživeli res čudovito popoldne.

Da pa ne bi dan končali kar tako, smo skočili še na gondolo,  ki nam je ponudila čudovit razgled na nekoč najdaljši most v Evropi ki pa še danes spada med najdaljše na svetu. Vasco de Gama bridge je dolg kar 17km.

Dan je bil dolg in naporen, a smo želeli videti še eno najbolj pomembnih točk v Lizboni, zato smo šli malo počivat na metro, ter se odpeljali v okrožje Alfama v katerem se nahaja:

CASTLE OF ST. GEORGE ali ključ Lizbonine duše

Grad St George je simbol Lizbone, ki je viden iz vseh točk mesta in je ena glavnih turističnih atrakcij Lizbone.  Obstaja legenda o portugalskem prvem vitezu Martimu Monizu,  ki je žrtvoval svoje življenje, tako da je z lastnim telesom zadrževal vrata skozi katera so hoteli vstopiti kristjani, da bi zavzeli MAVRSKI GRAD. Kristjani so ga žal kljub temu zavzeli s katerega so obranili Lizbono pred napadi vse do 12. st. Čudovita razgledna točka na mesto in čudovit zaključek dneva.

2. dan Lizbona, Evora in pot v Alentejo

Naš dan se je začel s pakiranjem stvari nazaj v ruzake, ker pa smo imeli še nekaj časa, smo skočili nazaj proti metroju in Alfama okrožju. Žal smo prejšnji dan bili malo pozni v tem območju, zato si nismo mogli ogledat trgovine specializirane z ribjimi konzervami, kar je tudi ena posebnost Lizbone. Z Mihatom sva si dala malo duška in nakupila par konzervic, seveda tudi za naše prijatelje, privoščili pa smo si še kosilo, ter manjši nakup spominkov.

Po povratku v hotel smo se z našo prtljago odpravili nazaj na letališče, kjer smo imel rezerviran rent-a-car. Malo v šali malo zares, naju je bilo strah, da prtljage ne bomo spravili v kakšen majhen avto, a sva imela srečo in smo dobili Fiata punta, ki nas je stisnil vse noter.

Tako se je naša pot proti podeželju Alentejo začela. 

Vožnja čez 17 km most Vasco de Gama in narava, ki se je spreminjala iz km v km, ko smo se oddaljevali od mesta ter bližali pokrajini, je dala naši poti dodaten žar, to pa seveda, dejstvo da se najboljše šele začenja. A o tem v 2. delu naše zgodbe….

Potopis Pariz v treh dneh

Kljub temu da je bistvo tega bloga pisanje o potovanju z otroki, bo tokratni potopis v znamenju potovanja v dvoje. Moje mnenje je, da je najbolje, da se v Pariz odpravite z boljšo polovico ali prijatelji, saj če si res želiš vse pogledati, je za otroka ( vsaj za tiste pod 10 let) prenaporno in morda celo nezanimivo.  

1.   dan Polet iz Trsta, ogled Eifflovega stolpa in vožnja z ladjico po Sienni

Tokrat sva letala iz Trsta z Ryanairom. Pri brskanju po internetu, sva naletela na namig, da veliko Slovencev avto parkira pri bližnjem šparu in tako prihrani nekaj evrov. Vendar pa posledično sledi manjši sprehod s kovčki. Lahko pa seveda parkirate na letališču, vendar je potrebno za parkiranje plačati.

Let traja približno 1h, nato pa vas na samem letališču Paris Beauvais  čaka avtobus, ki vas pripelje do centra, kjer se nato lahko  odpravite na metro in naprej.  Po hitrem postanku v hotelu in v bližjem Subwayu pa se najino raziskovanje Pariza začne z glavno znamenitostjo:

Eiffel tower slabi dve uri čakanja na prvo dvigalo in potem še malo čakanja na drugo, ki te odpelje do vrha in pred vami je čudovit razgled na mesto 320 metrov nad tlemi. Zgrajen je iz železne konstrukcije in tehta kar 10.000 ton, Francozi mu ljubkovalno rečejo železna dama.

Za romantičen konec dneva sva si privoščila še vožnjo po Sienni z ladjico.  Vožnja je trajala slabo uro, vendar je minila kot bi mignil.  Predvsem je bil užitek opazovanja ljudi, ki ti mahajo z mostov in mladih Parižanov, ki na obrežju Sienne uživajo v večeru. Za piko na i pa sva si ogledala še osvetljeni Eiffel ter privoščila večerni sprehod po parku okoli stolpa.

Po dolgem dnevu in na poti nazaj v hotel, sva naletela še na most nad tunelom kjer je umrla princesa Diana. Moram priznati, da me je stisnilo pri srcu ob vseh tistih napisih v spomin srčne princese.

2. dan Food market, Pantheon, St sulpice, Musée d'Orsay, Arch de Triomphe, Avenue de Champs in Centre de Pompidou

Za dober začetek dneva sva obiskala Food market, kjer sva si privoščila libanonski prigrizek in tipični francoski sladici. Ponudba na samem trgu obsega še svežo zelenjavo ter sadje, ribe, kruh in seveda nekaj pripravljenih jedi iz različnih držav.

Z metrojem sva se nato odpravila do Pantheona, ki se nahaja v latinski četrti. Zgrajen leta 1757 kot katoliška cerkev, trenutno pa služi kot grobnica velikanom francoske republike. Čudovit sprehod skozi francosko zgodovino, kjer vas spremljajo razne freske, slike…

Pot naju je nato peš vodila po mestu do cerkve St. Sulpice, predvsem znana iz knjige ali filma Da Vincijeva šifra.

Sledil je sprehod skozi Jardin de Luxemburg, park v katerem se na lep sončen dan zberejo družine in spuščajo ladjice po jezeru, midva pa sva si tako kot mnogi privoščila par minut počitka. A ker čas gre naprej, sva se od tu odpravila proti Musée d'Orsay, na poti naletela na dokaz, da so Parižani večni romantiki, saj so njihovi mostovi, vsaj jekleni deli, prekriti z ključavnicam, iz tega pa je nastal pravi posel, saj ključavnice prodajajo na vsakem koraku.

Musée d'Orsay zgrajen med leti 1898 in 1900, ima razstavljene predvsem francoske umetnike. V njem so razstavljeni kipi, pohištvo slike in fotografije. Znan je predvsem po zbirki impresionističnih del umetnikov, kot so Monet, Degas, Renoir .. Majhen namig večina muzejev zahteva shrambo nahrbtnikov v garderobe.  

Zopet sva se odpravila na metro in na drugo stran mesta, kjer sva se povzpela na Arch de Triomphe  eden najbolj znanih spomenikov Parizu, stoji sredi Place Charles de Gaulle.  Spomenik je postavljen v spomin tistim, ki so umrli v imenu Francije v času francoske revolucije in Napoleonovih vojn. Njihova imena so napisana na obokih, pod spomenikom pa se nahaja grobnica neimenovanega vojaka. Visok je 50 metrov in vam odpira čudovit razgled na Elizejske poljane.

Avenue des Champs-Élysées je najdražja ulica v Parizu a to seveda ne preplaši množice ljudi, ki se po njej sprehodijo in pasejo oči na izložbah. Tu najdeš tudi ulične plesalce in lokale, ki ponuja širok izbor hrane in nekaj zelo zanimivih znamk, a brez debele denarnice ne gre.

Ker brez krajšega počitka ne gre, se spočijeva in napolniva trebuha v Subwayu, ter odpraviva še proti enem muzeju Centre de Pompidou, multikulturna stavba. Vsekakor meni najljubši muzej,  saj v modernem smislu prikazuje utrinke vsakdanjega življenja, glasbe skozi čas, ter nekakšen demonstrator kako ljudje uničujemo zemljo ter spomin na nekaj katastrof današnjega časa.  Sama stavba muzeja, pa je že od zunaj prava paša za oči.

Za zaključek drugega dneva se odpraviva še na breg Sienne, kjer uživava ob opazovanju domačinov, turistov in turističnih ladjic.

3. dan Louvre, Notre dame, Pere Lachaise, Sacre cour

Za zadnji dan v Parizu sva pustila Louvre, saj sva si želela vzeti čas za obisk in si ga v miru ogledat. Louvre v sebi skriva najbolj znano žensko,  Mono Liso.

Nič man pomembne pa niso kronanje Napoleona ter kipi kot so » Venus de  Milo«, Winged Victory Samotraške in Slaves. Seveda najdeš še veliko drugih. Naj še dodam, da je največja gužva ravno pri Mona Lisi, zato se splača pohitet in priti čimbolj zgodaj, saj se drugače moraš kar borit za eno normalno sliko. No pa še šok, slika je dokaj mala. V muzeju sva se prehajal dobre 2 ure, vendar bi se še lahko dlje, ker pa sem jaz imela željo, da si ogledava še par drugih znamenitosti sva pohitela proti naslednji.

Notre dame je katoliška katedrala zgrajena v gotskem stilu.  Vsekakor dih jemajoča stavba notranjost pa nič manj osupajoča. En majhen namig, vstop s kovčki ni dovoljen.

Pere – lachaise  velja za najbolj svetovno obiskano pokopališče, saj je tu pokapanih kar nekaj znanih Francozov in svetovno znanih ljudi. Na pokopališču se nahajajo tudi spomenik francoske revolucije, trije spomeniki prve svetovne vojne, več spomenikov druge svetovne vojne,... Midva sva se ogledala grob Jima Morrisona, drugače pa so še tu  Edith Piaf, Oscar Wilde, Moliere in drugi..

Od tu naju je pot vodila k hribu Montrematre, na njem pa stoji bela kupola bazilika Sacre Cour. 

Sam okoliš je znan po nočnem življenju, tu se nahaja tudi eden najbolj znanih  kabarejev Moulin Rouge (film).  To je bila nekoč predvsem umetniška četrt, sedaj pa tega blišča skorajda ni več.  Pa še nekaj znanih imen, ki so tu nekoč živela: Renoir, Pablo Picasso, Amadeo Modligiani..

A ker je vsega luštnega enkrat konec, sva se napotila še enkrat k Eifflovem stolpu. Ter tam z zadnjimi sončnimi žarki, rekla Parizu adijo do naslednjič.

 

Še par nasvetov:

-          Razmislite o nakupu Pariz museum pass. Z njim dobite prosti vstop, prikrajšani pa boste tudi čakanja v vrstah pri večini mestnih znamenitostih in muzejih, vendar za Eifflov stolp ne velja.

-          Pri načrtovanju izleta preverite, katere znamenitosti so določene dni zaprte; primer Louvre je ob torkih, Musee de Orsay ob ponedeljkih…