NA NOVI SPLETNI STRANI 

 https://travelingwithvolks.com

ZDA: MIAMI Z OGLEDOM TEKME DRAGIĆ & DONČIĆ

Vročica Miami se je za naju začela že v septembru ob rezervaciji kart. Naj tu takoj dodam, da je vročica zajela Miha, saj je videl na spletni strani »Po svetu« ponudbo letalskih kart; Miami z ogledom tekme DONČIĆ &  DRAGIĆ. Karte sva dobila res v akciji in začelo se je načrtovanje. Na FB se je ustvarila skupina pod taktirko Mihe Pogačarja [Po svetu], kjer se nas je zbralo skoraj 1300 članov. Nekaj se nas je celo povezalo in smo si skupaj najeli stanovanja, hiše itd. Ponudil  se nam je tudi organiziran prevoz.

Kratko o Miamiju. Leži ob Atlantskem oceanu in na jugovzhodu Floride. Je na osmem mestu po številu prebivalcev in na petem mestu po površini v ZDA. Leta 2000 je prebivalstvo  navedlo kot prvi jezik španščino, drugi jezik angleščino in tretji jezik haitijsko kreolščino. Miami ima tropsko monsunsko podnebje z vročimi in vlažnimi podnebji ter kratkimi in milimi zimami. Glavni del velemesta se nahaja ob bregovih zaliva Biscayne, znotraj katerega najdemo na stotine naravnih in umetno narejenih pregradnih otokov. Na največjem se nahaja zelo znana plaža Miami Beach.

Ker ponavadi pišem o potovanju z otroki pa naj takoj dodam, da sva se odločila otroke pustiti doma [pri super starih starših], saj se nama je zdelo, da je to potovanje bolj za naju. S tem sva lahko potovanje naredila bolj razgibano in avanturistično. Temu primerno sva prilagodila tudi bivanje. Sama sem želela doživeti hostel, kjer sva preživela prvo noč. Nato sva se povezala še s par člani skupine iz FB v hiši preko Airbnb ter za zadnji dan dodala še nočitev v motelu.

Najin cilj tega potovanja ni bila samo tekma, saj ko si enkrat v Miamiju je prav, da ga doživiš v celoti. Nekaj od teh doživetij je South Beach, Everglades, ATP Miami, Key West, Nasa center in Daytona speedway track. 

Meseci so minevali, načrti so se izdelali in dan potovanja je bil tu.

1.Dan Šmartno ob Paki – Dunaj - let v Madrid - let v Miami - Miami

Najina pot se je začela pozno ponoči. Okoli enih zjutraj naju je kombi popokal in pot se je začela proti letališču Dunaj. Zaradi manjših težav z Iberiino spletno stranjo je samo Mihu uspelo doma uspešno izvesti Check-In. Jaz pa sem ga morala na letališču. Na presenečenje sva kljub ločeni prijavi dobila sedeže skupaj; verjetno predvsem zato, ker nisem bila edina s takšnimi problemi. Brez zamujanja je polno letalo vzletelo proti Madridu. Let, ki je trajal približno 3h pa sva prespala. No Miha ga je, jaz pa sem uživala v razgledu skozi okno.

Po pristanku v Madridu je potekalo vse zelo hitro, saj je terminal za let v Miami na drugem koncu letališča. Prvič se tudi peljem z metrojem po letališču in ko že mislim, da je to to in se bom lahko še malo vsedla, se me odločijo pregledat. Jap, izvedejo naključno pregledovanje, meni osebno zelo filmsko [pa smešno]. Seveda je bil to samo rutinski pregled, le brisi na kemikalije, pa pregled čevljev in torbice. Uspešno opravim in počasi se z Mihom vkrcava na let za Miami.

Let, ki je trajal okoli 9.5h, sva si krajšala z gledanjem filmov, dokumentarcev in spanjem. Sama pa sem tudi večkrat pokukala skozi okno.

Po pristanku in dokaj hitrem pregledu potnih listov, sva prvič koristila aplikacijo Uber. Voznik naju je pobral na letališču in dostavil v hostel na Miami Beach. Miami Beach je povezan s kopnim z vrsto mostov. K Miami Beachu vključujejo South Beach, Bal Harbour, Mesto Surfiside in Sunny Isles Beach. 

Po Check-inu v hostlu spoznava še enodnevnega cimra iz Francije.

Nato pa se odpraviva na South beach.  South Beach leži na južnem delu Miami Beach in je ena najbolj znanih in najlepših plaž.

Enostavno kar ne dojameš, da si na kraju, ki si ga doslej videl samo na TV. Dih jemajoče. Bel pesek,  modro morje in  značilne, za to plažo raznolike hišice reševalcev iz vode. Mali minus je cvetenje morja. 

Ker se nama je mudilo na večerjo, se nisva kar v morje vrgla, sva se pa malo sprehodila po Ocean drive ulici. Ulica leži v južnem predelu na South beachu, in poteka čisto ob plaži.  

Po večerji sva se še enkrat odpravila na daljši sprehod po Ocean drive ulici in malo še po Lincoln road. Lincoln road je osrednja sprehajalna ulica v Miami Beachu, polna barčkov in restavracij. Prvi

dan je bil tako za nama.

2. dan South beach – ATP Miami 

Ker sva z Mihom oba bila še pod vplivom časovne razlike in nisva mogla spati, sva se odpravila na plažo čakati sončni vzhod. Okoli pol 7 ure zjutraj, pa seveda nisva bila edina s tako idejo. Na plaži je

bilo kar nekaj ljudi s fotoaparati, nekaj jih je celo iskalo zaklade na plaži in tudi v morju, nekaj pa športalo. 

Sonce je vzšlo okoli 7.30, nato pa sva se odpravila na zajtrk v hostel; vaflji in kosmiči.

Po zajtrku sva imela še nekaj časa, zato sva se vrnila na plažo in končno osvežila v Atlantskem oceanu. Jaz bolj v plitvi vodi, da me ja kakšen morski pes ne ugrizne. No pa malo sem še poslikala reševalce iz vode, Mitcha Buchannana pa ni bilo od nikoder.

Po osvežitvi sva se odjavila s hostla in odpravila k najemu skuterja. Naletela sva na prijazna Italijana, ki sta nama dala par nasvetov glede vožnje s skuterjem in kmalu sva imela svojega. Ker sva morala prtljago dostaviti na novo bivališče, sem se jaz odpravila z Uberjem, Miha pa s skuterjem.  Zanimivo, ampak vozniki Uberja se s tabo ne skušajo pogovarjat, le vozijo. Najino novo bivališče je bila hiša najeta preko Airbnbja s tremi drugimi pari, v soseski  kjer se hiše ne razlikujejo preveč med sabo. Po vselitvi sva poiskala trgovino, čas je bil da kupiva nekaj hrane. [Hrana ni poceni.]

Ker pa je do ATPja še bilo nekaj časa, sva hotela preverit kakšne so plaže na severnem delu Miami Beach. Tako sva se s skuterjem odpravila v iskanje. Ustavila sva se kar nekajkrat, da bi našla eno, ki bi naju prepričala a  so bile kar v slabem stanju [Alge] . Nekaj pa v senci stolpnic.

Na koncu sva našla Hollywood Beach, a žal prepozno za kopanje. 

Mudilo se nama je naprej na ATP. Odločila sva se, da bova naročila Uber, ki si ga deliš in je tudi cenejši. Hard Rock stadion je prvotno stadion, na katerem potekajo tekme ameriškega nogometa, tokrat pa prizorišče ATP MIAMI.

Z Mihom sva imela karte za večerni dvoboj četrtfinala, prišla pa sva malo prej na stadion in se sprehodila ter spremljala na ekranu še tekme popoldanskih. Vzdušje je bilo fantastično.  Končno tudi midva zavzameva svoje stole in začne se ženski dvoboj; in dež. Zaradi obilnega dežja prekinejo dvoboj, stadion se sprazni, ker sva bila pod streho sva vztrajala, a se ni vedelo če se bo dvoboj sploh nadaljeval ali bo konec. Vmes sva kar zadremala [časovna sprememba]. Po končani nevihti, pa so igrišče spravili v red in ženski četrtfinale (P. Kvitova : A. Barty] se je nadaljeval in takrat tudi obvestilo, da moškega tisti večer ne bo.

Veliko razočaranje, saj je to bil dvoboj R. Federer : Medvedev. Sicer je bilo mogoče karte, zamenjat za naslednji tekmovalni dan, a nisva vedela če nama bo uspelo, saj sva imela že rezerviran cel dan. Pa še pika na i tistega večera. Naročiva si Uber, ki pa naju ni našel na stadionu, poleg tega pa nama zmanjka še baterije na telefonu. Na koncu preplačava taksi, samo da se vrneva domov.

3.dan ATP Miami – Miami Seaqurium – vožnja z Jet boatom – ATP Miami 

Po nesrečnem koncu tekme v tenisu iz prejšnjega, dneva, se z Mihom zopet odpraviva na Hard rock stadion zamenjat karte. A kmalu nama je jasno, da to ne bo tako enostavno. V vrsti za  menjavo kart je čakalo najmanj 100 ljudi, če ne več. A nama se je mudilo naprej saj sva za ta dan kupila Go card Miami. V paketu sva imela Miami Seaqurium, ki se nahaja v čudovitem Biscayne bay, v njem se naj bi nahajalo okoli 10.000 vrst, med njimi morski lev, delfini, flipper in kit ubijalec Orka.

V bistvu so zanimive predstave, ki se vrstijo eno za drugo. Vse živali lahko vidiš tudi vmes, razen seveda zvezde akvarija Orke, ki jo pa vidiš le v času predstave. Promovirajo pa tudi čistost in ohranjanje oceana. 

Pot naju je od tu vodila na Jet boat [go card Miami]. Vožnja z njim je trajala nekje pol ure. Te pol ure pa so kar adrenalinske, vnaprej te opozorijo, da boš moker, a se šele zaveš ko te tak zalije, da ti sapo vzame. Vmes ti dajo malo pavze in ti predstavijo lastnike palač, kot so Will Smith [edini, ki ima samo del strehe vidne], hiša izumitelja viagre, hiša izumitelja čipa na bančnih karticah, hiša v kateri so se snemali Podli fantje 2, bivša hiša Elizabeth Taylor,….

Po kosilu v Subwayu,

sva poskušala naročit Uber, a se nama mobilno omrežje sesuje, aplikacija Uber odpove in posledično zamudiva Federerja. Na stadion sicer prideva in dobiva karte za  ogled dvoboja J. Isner : R. Bautista Agut.

 Od  vsega razočaranja po tekmi se odpraviva na vožnjo s skuterjem po okolici naselja naše hiše.

4.dan Malo naokoli in ogled tekme NBA Dallas : MIAMI Heat [DONČIĆ : DRAGIĆ] 

Ker je dan tekme, se odločiva dan preživeti bolj v izi in tako se odpraviva raziskovat mesto. Spet se sprehodiva po Ocean drive, mimo Art deco zgodovinskega okrožja vse do South point park pier. Malo poslikava, si ogledava razgled na American Airlines areno, kjer bo kasneje tekma.

Nato naju pot vodi proti baru, kjer so se cel teden zadrževali in uživali Slovenci, vendar naju mine ker nas hočejo okoli prenest. Bar zapustiva in se odpraviva v sosednjo gostilno  Abuelas, kubanska restavracija. Izberem si jed po imenu » Ropa vieja«.[ Meni osebno hrana zelo dobra.]

Počasi se odpraviva z Uberjem proti American Airlines areni., kjer se sprehodiva po Bayside Marketplace to je zunanja tržnica z okoli 150 trgovinam. Nahaja se ob obali Miamija in gleda na pristanišče. V baru Segafredo [nahaja se v sklopu Bayside Marketplace] imamo  srečanje z ostalimi Slovenci pred tekmo in po tekmi. Navijaško vzdušje je neverjetno in iskreno povedano neopisljivo, enostavno to moraš doživeti.

Počasi je čas, da se odpravimo proti American Airlines areni.

American Airlines arena je dom ekipe Miami Heat. Sprejme okoli 19.000 ljudi. Je zgradba v kateri potekajo koncerti in razne druge prireditve. Naša igralca dobita bučen pozdrav in skozi tekmo jima damo vedet da smo tu in ju podpiramo. To ni Slovenija, tu je tekma pravi šov in navijanje je oteženo ob vsem spektaklu, ki ga oni delajo. A Slovenci se jim ne damo in skozi tekmo, jim pokažemo, kako velik navijaški narod smo. Mislim da se tega zavedata tudi Goran Dragič in Luka Dončić, saj naju prideta na koncu pozdravit, zelo kratko, a sladko.

Po tekmi se odpravimo polni vtisov iz tekme, proti Bayside Marketplace uživat, nato pa domov. 

5.dan Spomenik holokavstu – Everglades – plaža Palombano 

Zjutraj se odpraviva menjati skuter za rent a car. Na poti tja narediva ovinek do Spomenika Holokavstu [Holocaust Memorial]. Spomenik se nahaja na Miami Beachu. Postavili so ga l 1990, ker se je v Miami preselilo veliko ljudi, ki je preživelo holokavst.

Po prevzemu avta se odpraviva proti Nacionalnem parku Everglades. Je ena najbolj znanih znamenitosti Miamija. V bistvu je to plitva reka, ki teče v ocean, široka 97 kilometrov in dolga več kot 160 km. Teče proti jugu čez apnenčaste police in se zliva v Mehiški zaliv na jugu države. Eno veliko močvirje, ki je dom aligatorjem, krokodilom, kačam, želvam in pticam. Ena največjih atrakcija tu je vožnja z airboatom po močvirju, kjer vidiš nekaj od teh živali. Midva sva si vstopnice kupila preko grupona.

V ceni je bila vožnja, predstava, kjer ti razložijo nekaj značilnosti krokodilov in aligatorje, nato pa se še lahko slikaš z enim majhnim krokodilčkom. [Ne ni mučenje živali, saj so to krokodili oz. aligatorji iz ujetništva, starost pa preživijo v parku.] Vsekakor vredno doživetja pa še nekaj pametnih podatkov izveš.

Od tu sva se odločila da naju pot popelje na plažo Palombano v upanju, da bi malo zaplavala. A na plaži zelo piha in še razglasitev, da so v morju nevarne meduze naju odvrne od tega. Tako sva se sprehodila po promenadi in uživala v opazovanju domačinov, ki imajo piknike na plaži. Nato pa se še popeljeva po soseski, ki jo vidiš samo v filmih.
 

6.dan Key west

Je eden izmed tisočih otočkov, ki sestavljajo Florida Keys, raztezajo se od vzhodne obale južne Floride v Mehiški zaliv in je najbolj južni del ZDA. Pot te vodi čez »Overseas highway« [čezmorska avtocesta, saj na določenih delih je most nad morjem], ki povezuje kar nekaj teh večjih otočkov. Pot iz Miamija traja slabe 4h. Najbolj slikovit del poti je Seven miles bridge, most ki že v imenu skriva dolžino, ima vzdolžno še en most, ki so ga v filmih večkrat razstrelili.

Po poti se večkrat ustaviva in uživava v razgledu. 

Key West je znan po vodnih športih, živahnem nočnem življenju in slikovitih hišah. Ena najbolj znanih ulic je Duval, kjer najdeš polno zanimivih barov, restavracij in trgovinic. Key West je tudi najljubši kraj pisatelja Ernesta Hemingwaya. Lahko se ogledate njegovo hišo [muzej] in pobožate mačke.

Naslednja točka je »mala bela hiša«  predsednika Truman, ki je pomagal razvoju otoka. 

Naj vas ne čudi, če srečate peteline in kokoši, ki se prosto sprehajajo, pa tudi legvane.

In še Southermost point ali najbolj južna točka Key Westa, kjer v vrsti ljudje čakajo, da se slikajo, a se da tudi drugače.

Meni zanimiva točka je tudi pokopališče, nagrobniki naj bi imeli slikovite napise »At least I know where he is sleeping tonight.« Iskreno jaz teh napisov nisem našla, sem pa videla veliko nagrobnikov iz vojn, zato sem raje opustila iskanje. 

Kopala se tu nisva, čeprav so tu ene najlepših plaž, voda je bila motna, napis nevarnost meduz, pa je poskrbel za piko na i. Na poti domov sva iskala plažo  in našla ob cesti Big Pine Key, luštna plažica, z urejenim parkiriščem. Miha se je končno malo ohladil. Dan sva zaključila v Mcdonaldsu.

6.dan Kennedy space center – Cocoa beach 

Poslovila sva se od hiše v Miamiju in odpravila proti Kennedy space centru, ki se nahaja na Merrit Island.  Leži na površini 570 kvadratnih metrov. Uporabljalo se je za vse Nasine polete s človeško posadko od decembra 1968 naprej. Trenutne ne izvajajo človeških letov od upokojitve raketoplana Space Shuttle. Še vedno pa izstreljujejo razne satelite in opremo. V prihodnjih letih imajo plan izstreliti nov program Orion s človeško posadko na Mars.

Večina predstav oz. filmov je 3D, tako imaš dobesedno občutek, da si zraven astronavtov na misiji. Pogledaš si zanimiv film v dvorani slave, v drugi dvorani o začetku programa Space Shuttle, o bodočem raziskovanju z Orionom. Popelješ se z avtobusom po Nasini bazi.  Šofer avtobusa pa je kot vodnik in ti razlaga ob pomoči filmov na tv ekranu funkcije stavb. Vidiš npr. VAB[ Vehicle Assembly Building] stavbo v kateri sestavljajo rakete. Stavba je 4. po velikosti površine na svetu. Vidiš ploščad za izstrelitve, novinarsko poslopje. Zraven opazuješ naravo in vidiš krokodile, ptice in baje celo delfine. Ta del je tudi naravni rezervat. Večkrat jim tudi kak krokodil pride v pisarne.

V stavbi Apollo si ogledaš filme o izstrelitvi Apolla in tudi vidiš raketo. Dejansko so na posnetku pravi astronavti o katerih si slišal samo iz tv in filmov in oni te vodijo skozi ogled. Na trenutke zelo ganljivo. Na koncu se lahko tudi slikaš in dobiš podpis pravega astronavta.

Vredno ogleda, si pa moraš tu vzeti cel dan!!!!!! 

Polna vtisov se odpraviva pogledat še plažo Cocoa. In ta plaža je men osebno bila v celem tem času na Miamiju najlepša. Lahek dostop, čista in predvsem zelo lepa. Žal sva na njo prišla šele okoli 19ih, sonce je zahajalo, veter je začel pihat, nastali so lepi visoki valovi.

Privoščila sva si le poležavanje. Sledilo je najino zadnje prenočišče za eno noč, motel. Zaradi preveč filmov na tematiko o motelih, me je skrbelo ampak je bil strah čisto odveč. 

7.dan Daytona international speedway [dirkališče Daytona] – plaža Daytona -  letališče Miami; let do Madrida

Po zajtrku v motelu sva z Mihom sprejela odločitev, da si ogledava dirkališče Daytona.

Vreme ni dopuščalo poležavanja na plaži, vsi iskalniki kaj videt v Orlandu, pa so ponujali zabaviščne parke, kar naju nekako ni pritegnilo. Od odprtja l 1959, na dirkališču potekajo dirke Daytona 500, super bike motokros, 24 urna Daytona, konjske dirke, motokros itd. Pred odprtjem tega poslopja je dirka potekala deloma po obalni cesti in deloma po obali Daytone. Predstavljala sva si, da se bova sprehodila po dirkališču in malo poslikala, a sva na samem mestu izvedela, da imajo vodene ture. Odločila sva se za 90 minutno, kjer te popeljejo po dirkališču, pokažejo štartno in ciljno ravnino, ovinek kjer je nagib 31°, razkažejo novinarsko sobo, garaže, zmagovalni oder, popeljejo po tribunah in na koncu muzej, kjer je kar nekaj od zmagovalnih avtomobilov. Moram reči, da zelo zanimivo in dobro predstavljeno.

Po koncu se odločiva še zapeljati do plaže Daytona, ki je ena najbolj znanih. Seveda zaradi same dirke, ki je na njej potekala, če ni bilo plime. Žal se nisva mogla na njej malo spočit, vreme nama je ponagajalo z dežjem. Se pa na plažo lahko zapelješ z avtom [PLAČAŠ].

Ker sva že pošteno lačna, se odločiva, da končno še pogledava, kakršna je veriga hitre hrane Wendys.

Nato sledi 4h vožnja proti letališču. 

Vožnjo spremlja sonce in večji nalivi dežja. Ker prideva v mesto predčasno, se odločiva pogledat še Malo Havano in sprehoditi po ulici Calle Ocho.

Majhna Havana je kubansko okrožje v Miamiju, Calle Ocho  pa glavna ulica tega predela. Žal imava premalo časa, da bi se tu ustavila in uživala v kubanskem vzdušju. [Mogoče drugo leto pade Kuba.]

Vrneva rent a car in se odpraviva na letališče, nato pa se dolga pot proti domu začne. Prvi let do Madrida traja dobrih 8h in ga prespiva.

 Nato pa iz Madrida še do Dunaja 3h. Iz letališča naju do doma tokrat dostavi Go opti. 

Povzetek 

Miami je mesto, kjer večina prebivalstva govori špansko, zato ne bodite šokirani, če slišite zelo malo angleščine. V najinem času potovanja plaže v Miamiju niso bile kaj posebnega [polne trave, ki je ne čistijo], bi pa izpostavila dve, ki so meni bile zelo všeč, a nista blizu mesta; Cocoa beach in Daytona beach. 

Priporočam oglede Nasa centra, dirkališča Daytona in Everglades.

3 DNEVNI IZLET V BRNO IN PRAGO Z OTROKI

Obisk Prage je bil že kar nekaj let v planu, a se je vedno izmaknil, tokrat nam je le uspelo in čeprav ni bil več adventni čas, je vsekakor na trenutke tak občutek bil.

1. dan Šmartno ob Paki – Brno – Praga

V zgodnjih jutranjih urah se odpravimo, tokrat v povečani ekipi skupaj s tastom in taščo proti Brnu. Med potjo se dvakrat ustavimo za nakup Avstrijske in Madžarske vinjete, ter da se malo okrepčajo naši najmlajši člani. Po dobrih 5h urah smo v Brnu. Avto parkiramo v parkirno hišo in se odpravimo raziskovat. Center mesta je bil še vedno okrašen, tako da smo še vedno imeli občutek adventa. Naša prva točka  je:

Kastel sv. Jakoba zgradba se prvič v zgodovini omenja leta 1228, zgrajena v romanskem stilu, nato pa  so cerkev zgradili v gotskem stilu. Vsekakor vredna ogleda.

Od tu nas pot vodi do tržnice, a na poti tja naletimo na Kapucinsko grobnico.

Kapucinska grobnica leži pod kapučinsko cerkvijo svetega križa in je v letih 1656 do 1784 delovala kot grobnica, kamor so pokopavali kapucinarje in njihove podpornike. Zaradi naprednega
ventilacijskega sistema so v grobnici trupla naravno postala mumije. V njej je 150 kapucinarjev in 50 podpornikov. Otroci, predvsem »tavelika« sta tu zares uživala in moram reči, da je tudi meni bil to vrhunec dneva. Predvsem zgodba barona Trencka, ki je bil vodja paravojaških enot in po zgodovinskih poročilih zelo krut. Ter seveda ta rek na vratih:

TU FUI EGO ERIS. »BIL SEM KAR SI, BOŠ KAR SEM«

Zraven je še muzej gradnje Moravskih hiš. V njej najdeš makete vasic. Mi si ga nismo pogledal.

Tržnica Brno; ko sem iskala kaj pogledat je bila omenjena kot točka, kjer se lahko naješ in vidiš prodajo raznih izdelkov. Na koncu smo naleteli na sejem poroke, kamor nas niso spustil brez vstopnine. Ker sva že poročena, naju to ni zanimalo. Kar se tiče hrane je en manjši lokal in nekaj izdelkov. Smo pa tu poizkusili eno jed, ki je bila miks krompirčka, mesa, slanine in skute. Otroci so jedli raje krofe, Miha pa je končno dobil prvi pir.

Od tu nas je pot vodila k Katedrali sv. Pavla in Petra.

Zgrajena na Petrovem hribu v centru mesta Brna. Je nacionalni spomenik in arhitekturni dosežek južne Moravije. Notranjost je v večini baročnega stila, stolpa, ki sta velika kar 84 metrov pa v gotskem stilu. Na en stolp smo se tudi povzpeli po prav ozkih stopnicah.

 Iz njega pa je prav čudovit razgled na mesto.

Naša zadnja točka pred  povratkom v avto pa je bil vzpon na hrib, kjer leži Grad Špilberk.

Grad se je začel graditi v prvi polovici 13. stoletja. Zgradili so ga češki kralji iz dinastije Premyslov. Grad je bil sedež Moravskih kraljev, kasneje v 14. stoletju eden najtežjih zaporov v Avstro-ogrski, nato vojašnica, danes pa je muzej. Ogled grajskega dvorišča je zastonj, seveda če si želite ogledat še muzej v njem pa je za plačat. Pot na grad pa vam ponuja več razglednih točk. Tudi iz samega grada se odpre razgled na mesto.

To so glavne točke Brna, ki smo si jih mi pogledal. Seveda da ne pozabim odpeljali smo se še do proge VN Brno za moto GP. Ker je bila zaprta, smo si jo ogledali kar iz avta.

Sledila je dvourna vožnja do Prage, kjer smo se prvo prijavili v hotel, nato pa po kratkem počitku odpravili z avtom še do centra mesta.

Naj tu dodam, da smo si kar nekaj znamenitosti pogledali že ta večer, ampak bolj kot večerni utrip mesta. Privoščili smo si tudi prvo kulinarično posebnost Praški trdelnik. To je kornet iz testa, ki ti ga lahko na vse možne načine napolnijo ali pa tudi ne.

Kljub temu, da je advent bil že mimo, je bilo mesto polno prodajalcev in lučk, tako da si še vedno čutil vzdušje adventa. Za konec večera, smo si našli še en bar oz kavarno, katere lastnik je hud navdušenec formule 1 ekipe Ferrari. In so stene zgodovina njegovih navijaških dosežkov in celo Schumi naj bi kavarno obiskal. Kakorkoli že Miha si privošči pir, otroci čaj, midve s taščo pa kavo. Najdražja pijača večera moj Latte machiato (5€) .

2. dan Praga

Po obilnem zajtrku se odpravimo proti podzemni, ki je v Pragi zelo dobro pokrit, zato se splača mesto raziskovat z njo.

Sama vožnja s podzemno pa je za otroke posebna dogodivščina. Po hitri in zanimivi vožnji prispemo v mesto in naša prva točka je:

Municipal house v kateri najdemo smetanovo dvorano, praznično koncertno prizorišče v Pragi. Nekoč je tu živel tudi Češki kralj.

Od tu nas pot vodi k Powder tower.To so vrata v mesto po katerih so nekoč hodili kralji na kronanje v Praški grad.

Sledi ogled; Muzeja voščenih lutk, v katerem se nahajajo voščene podobe princese Diane, Georga Cloneya, Bona, Julie Roberts, Hitlerja itd.

Vse poti vodijo prej ali slej na Old town square ali stari trg. To je v bistvu neko središče dogajanja z veliko znamenitosti, kot so Staromestna dvorana, ki je ena najbolj obiskanih znamenitosti v Pragi. To je skupek hiš, ki so med seboj povezane in tvorijo staro mesto Prage.

Praška astronomska ura ali Praški Orloj je srednjeveška astronomska ura, nameščena leta 1410. Je tretja najstarejša astronomska ura na svetu in najstarejša, ki še deluje. Leži na južni strani staromestne dvorane. Po legendi bo češki narod trpel, če bo ura zanemarjena in bo nehala delovati. Lik okostnjaka, ki predstavlja Smrt, pa naj bi pokimal z glavo v potrditev tega. Edino upanje naj bi bil deček, rojen v novoletni noči, ki bi prekinil ta urok.

Od tu nas je pot vodila čez Karlov most, most čez reko Vltavo. Njegova gradnja se je začela leta 1357, pod pokroviteljstvom Karla IV, končala pa v začetku 15. stoletja. Je ena od najbolj znanih znamenitosti Prage, kar pritegne turiste iz celega sveta.

Pot smo nadaljevali proti Petrinovem stolpu (Petrin tower). Na hrib na katerem leži stolp smo se povzpeli z gondolo, lahko pa se sprehodite nanj.

Zgoraj pa vas za vzpon na stolp, čaka nekaj manj kot 300 strmih stopnic ali pa se z otroki peljete z dvigalom. Vstopnica se v tem primeru podraži, vendar je za otroke do šestega leta zastonj. Na stolpu se vam odpre pogled na Prago iz vseh smeri.

Po kratkem počitku se je naša pot nadaljevala na Praški grad, ki izvira iz 9. stoletja in je trenutno uradna rezidenca Praškega predsednika.

Nekoč pa so tu imeli sedež Češki kralji, sveti rimski cesarji in predsedniki Češkoslovaške. V njegovem dvorišču najdeš tudi Stolnico svetega Vida, ki je rimskokatoliška stolnica in sedež praškega nadškofa. Zgrajena je v gotskem stilu. V njej se nahajajo grobnice čeških kraljev in svetih rimskih cesarjev.

Pred grajskimi vrati si ogledamo še menjavo straže, menjava poteka vsako polno uro.

Na hitro si ogledamo še Hadračane, to je prvotno bila vas zahodno ob gradu danes pa je mestna četrt Prage. Do leta 1784so bili samostojen kraj, potem pa postali združeni del kraljeve prestolnice Prage.

Ker smo že bili pošteno lačni si privoščimo še eno kulinarično posebnost Prage, goveji golaž v kruhu, ter seveda pivo.

Nato nas pot vodi k Lennonovem zidu (Beatles). Zid je posvečen umorjenemu pevcu. V 70ih  je zid predstavljal odpor proti komunizmu.

Pred povratkom čez Karlov most, se odločim še za ogledat razgleda iz stolpa, ki obdaja most (stolpi so trije; en na levi, dva na desni). Z Žigijem se povzpneva kljub strmim stopnicam in si ogledava še most iz ptičje perspektive, ter seveda mesto.

Da pa ne bi gledali samo »zgodovinskih« znamenitosti, sva z Mihom poskrbela, da tudi najmanjši člani odprave imajo eno znamenitost. Našla sva Lego muzej v Pragi, sicer se omenjata dva, ampak za enega niso ravno dobra priporočila. Tako se v njem podpišemo z lego kockami na zid, poigramo z že sestavljenimi kockami, kot so vlakci, letalo itd. Nekatere pa so samo za gledat.

Večer končamo na Wenceslav trgu, ki je eden glavni mestnih trgov v centru poslovne in kulturne skupnosti. Na njem se dogajajo razne prireditve, praznovanja in tudi demonstracije.

Za večerjo si privoščimo še eno kulinarično posebnost  klobasa v hot dog štručki z zeljem.

Z metrojem se vrnemo v hotel.

3.dan ZOO Praga in povratek v Šmartno ob Paki

  

Ko sva omenila, da potujemo v Prago z otroki, so nama prijatelji takoj svetovali ogled živalskega vrta. Moram reči, da se je kljub zimi in mrazu splačalo. Res je, da nekatere živali nismo videli, smo pa od blizu opazovali slone, žirafe, opice. Imajo tudi polarne medvede in veliko tigrov, ptičev in plazilce. Otrokom je bila to pika na i.  Priznam, tudi sama sem zelo uživala pa še vstopnina je bila napram ostalim znamenitostim razmeroma nizka.

Vsega lepega je enkrat konec, po kosilu se odpravimo domov, kjer nas spremlja sneg, veter in polno vtisov iz izleta.

NASVETI

Češka valuta je češka krona, kljub temu da sva brala, da se splača menjati denar doma, tega nisva upoštevala, menjala sva v Brnu, kje je bil celo boljši menjalni tečaj. Je pa res da so na meji imeli bistveno slabši menjalni tečaj.

Vstopnine so kar drage in so vsepovsod, wcji pogosto za plačat.

Lego muzej, sicer za ceno vstopnice ne ponuja veliko in morda ste na Lego razstavah po Sloveniji več videli, se pa zaradi najmanjših članov splača.

POVZETEK

Tako Brno kot Praga so nam bili zelo všeč. Mesti sta finančno dostopni, pa tudi otrokom zanimivi.  Pohvalila bi pa svoje tri otroke, ki me vedno presenetijo.